In potem je bil ....
potihoma brez velikh zvokov
v pričakovnju jutra
so plozele po steklu
kakor solze sreče
žalosti ali smeha
niso bile moje
ne tvoje
bile so naše solze
očistile so okna soseske
strehe hiš
stolpnic
ulic in cest
očistile so krošnje dreves
popivnale prah iz cvetlic
osvežile travnike
njive in polja
delale so ponoči
potem dolgo v jutro
malo popoldan
in odšle počivati
do naslednjega čiščenja
nekateri so jih veseli
drugi se jezijo nanje
a takšno je življenje
njihovo krajše
vendar enako pomembno kot moje
tvoje
naše
in ko bodo znova prišle
bom stopil na prag
pogledal v nebo
in rekel
poglejte dežuje Mojmir

Napisal/a: Mojmir
Pesmi
- 28. 05. 2011 ob 05:59
- Prebrano 964 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 445
