Penjenje časa
Zapenim, zazelenim obrežja mostov
med našimi gradovi.
Nemir spustim v strugo časa
in ga popeljem skozi čeri in vrtince
do oceana spokojnosti.
A ta trenutek mi travniška ivanjščica
zre v oči
in se mi smeji kot sončni odsev.
med našimi gradovi.
Nemir spustim v strugo časa
in ga popeljem skozi čeri in vrtince
do oceana spokojnosti.
A ta trenutek mi travniška ivanjščica
zre v oči
in se mi smeji kot sončni odsev.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miroslav Tičar
- 27. 05. 2011 ob 16:51
- Prebrano 938 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 390
- Število ocen: 12
