Tja lahko potujeva

vrbe so vroče
nabrežje se s prameni večera staplja
nad zelenicami teles
oblak ugasne
zavije svoje skorje v skrilast prt
in sonce, ki mu ni všeč železna konica na dežniku
pričenja drseti navzdol
do naročja streh
da se prebudi pisan metulj
zatrepeta na prsih
ki jih nagneva proti vetru
segreva zrak
ko med zobmi naraščava v nihaj
bradavičke se z mehčanjem trebuha utapljajo v najinem mestu
razgretost polzi iz ust
pregibava se
drugače
in metulj si zaželi rozin

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 25. 05. 2011 ob 20:30
  • Prebrano 800 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 220

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!