Sedim pred računalnikom,
strah se preteka po mojih žilah,
lahko ga čutim,
lahko ga slišim.
Moja zaskrbljenost,
strah,
ti,
vse to ni zame,
pomislim. Z

Zaprem računalnik,
še vedno sedim pred njim,
moj strah se zmanjšuje,
postaja manjši,
a še vedno se skriva nekje v mojih možganih.

NE DA MI MIRU.

Ne danes, ne jutri, nikoli.

Dreja