Zažirala sva se v megleni molk
in drsela skozi nočni srh,
s plašnicami na očeh sva le slutila
vlažno črto, ki je polzela pod nama,
skorjaste stolpe, ki so švigali mimo,
kocke stoletij, ki so med naju
vrinile zid objokovanja.
V levici si krčevito dušil
moje drobceno lectovo srce,
da se je bridko zdrobtinilo.
Zarobantil si z zahrbtnostjo grlorezca,
me srepo prestrelil z beločnico
in v hipu razsul ostalino
po moji negibni postavi.
Hladnokrvno si me prepustil
požrešnim golobom,
da me skljuvajo v pozabo.

Marko Skok - Mezopotamsky