tečem po rezilu na rob
pod opečeno kožo puhtim
v pšeničnem klasju valovijo steze
za nasmehom trepeta mak
šum vode, ki se razprši po hrbtu
odklepa draž v drobovju
in misel otrpne v razbrazdan oblak

povej mi pravljico, že skoraj poletje
da se prevalim čez polja in trčim ob plot
vročica prisloni ustnice na uho
razgrete mišice postanejo labod

sheeba