Meglica v jutro odprtih oči
razblini se v sliko jasnega pogleda,
ko še s toplimi dlanmi pretekle noči
hrepeneče iščem tvoje dotike.
Prebujene oči,
pred nekaj trenutki pozabljenih sanj
sledijo še nerojenim mislim,
in hranijo toplino občutka.
Odeta v zapredek skupnih dihov
vstaneva iz varnosti toplega gnezda
in s pogledom v sramežljive žarke
komaj rojenega dne,
usmeriva korak v še neznane poti.

igor žuravlev