nasadi jabolk so zveriženi s tišino, Sofija
nastlano je s pečkami, ki jih je gospod Eliot izpljuval v pijanem popoldnevu
globoko vdahnem in se odprem levemu stopalu
v upanju, da bodo roke prijele sočen pozdrav
in se bo ritem dihanja skrčil in se z njim poigral

križ kraž kralj Matjaž, daj mi groš, da si kupim nož

sedaj se počutim prožno, Sofija, z repom, ki me zaniha
od severa na jug in v neznanem prostoru kit
se sproži vznemirjenje, ki me izriše v divje zemljevide neodvisnosti
prekipevam, v mojem jabolku se nabira svetloba
v urezninah tečem na življenje ali smrt
in ko se v stiskanju hrbtenice poženem v naslednji krog
se uravnovesi prekat, zasuka se in me gleda
glasnejši in višji postaja jabolčni zvok

križ kraž kralj Matjaž, daj mi groš, da si kupim nož

Sofija, daj mi samo še pet minut, da se osvežim
potem me pospravi v glineno posodo
in ko boš imela čas, me raztrešči po polju sončnic
v drugem vesolju se bom izrazito upirala sladkorju
in v eksploziji bom izgubila stik s tarčo na steni
kamor je gospod Eliot zalučal rdečo puščico
igrajva pikado še midve, bova zadovoljni, ko bova prebadali površino
mogoče bova zmanjšali žalost in jo prilepile na odrgnino obstoja
Sofija, sem le kroglica celic
ki poskakuje pod preprogo nepopolnega telesa
v nočeh večja, gibajoča s puhastim razgledom
ko je vrat sproščen

križ kraž kralj Matjaž, daj mi groš, da si kupim nož

s krvavimi zapestji se zavlečem v živalski vrt

rotim nebesa
naj tam zatipam v Mojem Tvoj vilinski korak

sheeba