
Nimam idej opisati ničesar
Svet je prazen
Osamljene sence s hitrimi koraki izgubljajo pomen
Brez čustev mi podarjaš zlagan nasmeh
V prazni sobi
Gledam bele stene
Na okno padajo kaplje
Ti biseri neba
Padajo na cesto in se izgubijo med ljudmi
Še včeraj mi je tvoj objem pomenil svet
Danes se vse ponavlja
Brez pozdrava drvim mimo senc
Ponoči zaspim čisto sam
Rad bi našel gozd odet v lepoto
Nebo posijano z belimi oblaki
Vendar nihče ne opazi sonca
Prehitro se podajamo čez čas
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!