Ne zmorem prodajati ne duše ne
telesa.
Utrudili so me nasprotniki
na drugi strani mize.
V svetu nisem priljubljena,
v spremenjeno žrtev zasajena,
rastem v napačno smer.
Ne kličite imena,
ki vam ne da bogastva,
nezadržno izsipajočega
med umazanimi prsti.
Tu ni ničesar, kar je mogoče razumeti.
Pestujem jokajoče telo,
ki lačno, česa sploh,
negotovo zadržuje ujeto dušo.
S podivjanim upanjem,
čakam,
da razprostrem roke na ulico
in poberem kovance iz klobuka.
Pogled čez mizo, prazen in leden,
bo hrana hijenam, ki pridejo za mano.