Podvojeni spomini
Upajoč, da bo kdaj drugače.
V vodnjaku solza
perem perilo zvestobe.
Njegovo perilo, nikdar več belo,
omadeževano od pogledov in dejanj,
s kričeče vidnimi ostanki lažnih besed.
Z belimi mislimi poskušam kalno vodo
narediti spet bistro.
Upajoč, da bo kdaj drugače.
Umaknem roke,
pokleknem ob vodnjak.
Ponovno v tvoji postelji.
Veliko lažje obudim mrtveca,
najdem konec mavrice,
ubijem upanje,
kot da končam norost svojih dejanj.
Nič ni drugače, le spomini se podvojijo.
V vodnjaku solza
perem perilo zvestobe.
Njegovo perilo, nikdar več belo,
omadeževano od pogledov in dejanj,
s kričeče vidnimi ostanki lažnih besed.
Z belimi mislimi poskušam kalno vodo
narediti spet bistro.
Upajoč, da bo kdaj drugače.
Umaknem roke,
pokleknem ob vodnjak.
Ponovno v tvoji postelji.
Veliko lažje obudim mrtveca,
najdem konec mavrice,
ubijem upanje,
kot da končam norost svojih dejanj.
Nič ni drugače, le spomini se podvojijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Kocijančič
- 17. 05. 2011 ob 20:32
- Prebrano 745 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160
