Beg v samoto
kriči
natika si črnino,
da pogoltne osamo,
ki se pogovarja sama s sabo,
ki beži,
se stiska v kot
sredi široko odprtih dlani,
udarja s skrivnostnim nasmehom
in
išče utopljena čustva
v naročju pogleda hladnih oči,
ki se
zajedajo v podobo ...