Sem pa tja me obiščejo besede
Ne vem iz kakšne zakotne luknje se pripraskajo k meni na vrata, kjer potem trkajo dokler jih ne spustim v svojo majhno uto.
Včasih preden jih spustim na prosto tudi pogostiti, nekatere so zadovoljne s čajem druge s cigaretom, tiste temperamentne, ki znajo biti zelo težke.
Tistih ne spraviš kar tako ven.
Ponavadi popivajo pozno v noč in se opetekajoče odplazijo šele po zadnji kapljici.

Včasih pa pridejo tudi takšne, ki se v moj že tako prenatrpan prostor brez vprašanj vselijo in to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi sleherni dan tako hudičevo razgrajale!

Tekom let sem razvijal razne postopke kako jih vržti na cesto in obstaja mnogo načinov ampak jaz vam bom zaupal meni najljubšega:

S svinčnikom jih izbezaš na papir!

Yoda