poglej
skozi zmečkano pločevino
moje kože
kaljene na premočnem soncu
in v monsunih
Occamovih britev
ne oziraj se po ognjemetih
kričečih med zrcali večerov
ko sva spila ves flamenko
in pojedla galaksije

pobrskaj
pod plastmi
neprebujenih juter
pod pepelom preludijev
za tri kitare
pod strjenim dimom
utopljenih besed
zakopana v kosu pljučnega krila
spletenem z jeklenicami žil
zavita v prtiček
nekega piknika ob Savi
je tvoja podoba

Y