Zakaj se mi danes ta pesem ne rima,
Še včeraj je vendar izgledala prima!
Le kdo ji porezal je zadnje plavuti,
da vate ne more, polmrtva, več pluti?

Zakaj so mi danes ušle neke note?
Celinke postale so brezenca zmote,
v črtovje so ostre se kljuke zagnale,
in pavze so klavnica verzov postale.

Zakaj se sprašujem, če še hočeš brati,
po tistem, ko pesem sem sama ti vzela,
jo strla na drobce, pomesti hotela;

odvreči v nestvarnost, nato pa pobrati
skrivaj? Da lahkó ti jo tiho bi pela,
takrat, ko morda bom pogum spet imela.

Lidija Brezavšček - kočijaž