Strehe
vsako jutro so strehe nabrekle in vlažne
od krikov, ki se ponoči rojevajo pod njimi.
vsako jutro so besede ožgane in prazne,
saj so ponoči izgubile vso slino z jezika.
skoraj vsak dan sonce poliže vlažnost s streh,
in skoraj vsak dan si besede znova opomorejo.
nato si vsak večer besede spet ovlažijo jezike,
da lahko čez noč režejo v hlipajočo možganovino.
do krikov,
do naslednjega jutra.
od krikov, ki se ponoči rojevajo pod njimi.
vsako jutro so besede ožgane in prazne,
saj so ponoči izgubile vso slino z jezika.
skoraj vsak dan sonce poliže vlažnost s streh,
in skoraj vsak dan si besede znova opomorejo.
nato si vsak večer besede spet ovlažijo jezike,
da lahko čez noč režejo v hlipajočo možganovino.
do krikov,
do naslednjega jutra.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 11. 05. 2011 ob 18:40
- Prebrano 848 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180
