Pobegi

Izločil sem se nad zablodelo ravan.
Kot bi bil izgnan.

Odvrnil obraz proč od tebe.
Ker se tvoja kri preveč zažira vame.
In brazda molčanje.

Obkrožam razklenjene svetove.
Pregneten v šepetanje.

Toda, kjer trudno postanem, tam si.
Nisem vedel, hlapim,
pa se ti stekam naproti.

Brodim po travi.
Z bosimi nogami.
Boleče jih ljubkuješ, dokler se ne spremenijo v trepetavo vresje.

Še sapa, ki tod gluho rije vame, je ilovnata.
Ter pljuča, bolj prstena.

Sedaj vem, tvoj sem, do zadnje skorje pepela.
Ne skrivam se več pred teboj, zemlja.
Kajti si-

bolj moja.

albin

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

albin
Napisal/a: albin

Pesmi

  • 11. 05. 2011 ob 09:13
  • Prebrano 1321 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 380
  • Število ocen: 12

Zastavica