Škrat Matjaž je žlico našel,
z roko se po glavi praska,
premišljuje in ugiba
al` ta stvar se upogiba.

Prime žlico za ročaj,
obrača levo jo, nazaj.
Proti vodi jo potiska,
čoln je, se mu zabliska.

Ko do vode jo privleče,
žlica plavati mu neče.
Jo obrne, nanjo skoči
in do kože se premoči.

Žlica mu na dnu ostane,
čoln ni, mu v glavo plane.
Hitro se domov odpravi,
ženki par vprašanj zastavi.

Ženka se mu v brk smeji.
Kakšen osel si pa ti,
da še žlice ne poznaš,
saj za brihtneža veljaš?

Antonija