Drevo


Rekel si, da tvoje je to,
kar že od nekdaj je ustvarjeno.
Vse zraslo je na zemlji tvoji
od sejalca, ki ti ga ne poznaš.
Vse zraslo je na zemlji tvoji
od toplote, ki tebe ne pozna.
Vse zraslo je na zemlji tvoji
od vlage, ki dana že od nekdaj je.

Podaj se enkrat na rovtarsko
zemljo in poglej v nebo.
Začutil svojo majhnost boš,
v prijetni veličini drevesa,
ki nisi ga sejal, ne negoval,
ki nisi ljubil ga, mu vode dal.
Ono nudilo bo senco in zavetje
tako meni kot tebi, saj narava
radodarna lastnine ne pozna.

Magda

Komentiranje je zaprto!

Magda
Napisal/a: Magda

Pesmi

  • 27. 02. 2008 ob 21:32
  • Prebrano 486 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 353
  • Število ocen: 9

Zastavica