018
Ne verjameš mi.
Ne verjameš mi,
ko obiram češnje z jablaninih vej,
ti jih sipljem polna prgišča v naročje
in ti z njihovim sladkorožnatim sokom
rišem cvetje na obraz.
Ne verjameš mi,
ko slikam portrete divjih žeivali,
ki že od nekdaj prebivajo v ZOO-ju
moje razgrapane duše.
Ne verjameš mi,
ko moja razživljena sapa
feniksno prebuja plamene,
skrite v žerjavici
tvojega ognjišča srca.
Ne verjameš mi,
da sva sestavila
iz Puzzle delcev najinih biti
neprecenljivo sliko,
ki krasi DoMa - dom, ki sva.
Ne verjameš mi.
Ves čas me
veš.
Vem. Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Pesmi
- 09. 05. 2011 ob 08:36
- Prebrano 658 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 104
- Število ocen: 4