018

Ne verjameš mi.

Ne verjameš mi,
ko obiram češnje z jablaninih vej,
ti jih sipljem polna prgišča v naročje
in ti z njihovim sladkorožnatim sokom
rišem cvetje na obraz.

Ne verjameš mi,
ko slikam portrete divjih žeivali,
ki že od nekdaj prebivajo v ZOO-ju
moje razgrapane duše.

Ne verjameš mi,
ko moja razživljena sapa
feniksno prebuja plamene,
skrite v žerjavici
tvojega ognjišča srca.

Ne verjameš mi,
da sva sestavila
iz Puzzle delcev najinih biti
neprecenljivo sliko,
ki krasi DoMa - dom, ki sva.

Ne verjameš mi.

Ves čas me

veš.


Vem.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 09. 05. 2011 ob 08:36
  • Prebrano 658 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 104
  • Število ocen: 4

Zastavica