v sobotnem jutru pobožam Zmajevo telo
z glavo se skloni nadme in mi šepne v uho
pogrešam te na mojem mostu
med razkošjem vetra se rojevaš
z odejo tržnice v imenu
pogrešam te na mojem mostu
ko z nasmehom razsekaš umetna vrata
vzkliješ iz vodnjakov in srkaš led
listje curlja po vratu, orošeno
pred soncem pozlati planjavo
pogrešam te na mojem mostu
ko zatrepetam ob tvojem glasu
in na križiščih znotraj časa
se tlakuje tvoja bit
ljubkovana ljubljena Ljubljana

v sobotnem jutru pobožam Satirjevo telo
s prsmi se nagne nadme in mi šepne v uho
pogrešam te na mojem mostu
v govoricah amor láska liebe ljubav
blues sestavlja angele nad cesto
pogrešam te na mojem mostu
pod jutrom v poldan in večer se s streh usipa sneg
že skoraj slačiva poletje in ne sprašujeva
le ljubiva drhteče sence
v olupkih belih jabolk
pogrešam te na mojem mostu
z barjem leževa v Ljubljanico
ki grizlja čipko nogavičk
pomikava se globlje, ko razvnema naju
ljubkovana ljubljena Ljubljana

v sobotnem jutru pobožam kamniti obok
z očmi se Tromostovje skloni nadme in mi šepne v uho
pogrešam te na mojem mostu
prvem, drugem, tretjem
da ju združiš in me odpelješ
pogrešam te na mojem mostu
ranjena v osrčju prečkava ovire, jih gladiva
pohajkujeva v brinju, s trgom spiva
siesto poljubiva na lica, spustiva kri v kolena
olistava se v blazna hrepenenja
pogrešam te na mojem mostu
kostanj, šopki šmarnic, vse se meša
Prešeren z Julijo, lekarna, cerkev
ko zaziba se s sprehodi in golobi
ljubkovana ljubljena Ljubljana

v sobotnem jutru pobožam tvoj obok
v mislih se skloniš nadme in mi šepneš v uho
pogrešam te na mojem mostu
ne pozabi name
ljubim te do solz in preko
pogrešam te na mojem mostu
kjer čutim tvoje korake
in Šuštarski most se razmakne
z odsevom ustnic se stakneva
v okušanju znoja zajadrava
pogrešam te na mojem mostu
vtirava se v skodelici in nabreka čaša
na oltarju v polmraku križana
neizbežno je, ne omahneva, najina je
ljubkovana ljubljena Ljubljana

sheeba