Najin ogenj
Otožna sva bila,
vsak v svoji celici
osame in izoliranosti,
vse dokler se nisva približala
in z majhnimi koraki prižgala iskro.
Vzplamtela je, do toplega ognja,
ob katerem se zdaj bogu v zahvalo
grejeva skozi najine stopinje diha.
Objemi so tolažilne besede,
v njih rastem
in se razvijam v budnosti zavedanja.
vsak v svoji celici
osame in izoliranosti,
vse dokler se nisva približala
in z majhnimi koraki prižgala iskro.
Vzplamtela je, do toplega ognja,
ob katerem se zdaj bogu v zahvalo
grejeva skozi najine stopinje diha.
Objemi so tolažilne besede,
v njih rastem
in se razvijam v budnosti zavedanja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 08. 05. 2011 ob 08:59
- Prebrano 669 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 379
- Število ocen: 10
