Cviljenje tanke, zmečkane pločevine,
na vroči asfaltni cesti.
Kakor solza se je izvrgla skozi oko drveče pošasti
in se brezoblično zakotalila pod oko zasledovalca časa.
Raztrgana kovina, prebodena s kamni,
se kakor list preda grobim šapam vetra,
da jo odnesejo daleč stran.
Pot je predolga,
da bi lahko občutila razmazan udarec ob pristanku na tla
in prekratka,
da bi ga lahko preživela.

LauraJ