počasi
v hitrem tempu
minevajo dolga leta
v kakšna oblačila so bila odeta
je važna tkanina
ali šteje le kvaliteta
košček za koščkom
slačiš oblačila mladosti
si užival zadosti
gledaš svoje otroke
vnuk ti priteče
v razprte
zgarane roke
takrat se v tebi rojevajo sanje
si zadosti potrudil se zanje
zavedaš se
da šteje samo lepa beseda
nežen dotik
in nič več materialna abeceda
tvoja abeceda so sedaj
lepi spomini
vse kruto in grdo
pokopano je
v daljni sivini
in pred tabo
še mnogo je lepih let
ko zrl boš v svetlo sonce
od otroških oči
ves prevzet

Silva Langenfus