Zgodbe piše naše življenje,
ni se jih treba izmišljevati,

to smo mi sami.

Preteklost so spomini,
pustimo jo za nami,

lahko so čudovit ogenj v osami.

Izkušnja je nasvet,
pretkano jo previharimo v svoj svet,

obogatimo naš jutranji glas v sebi.

Verzi in moj glas naj zapojejo nocoj,
naj me vsak dan znova zbudijo

v nov doživljaj, nove poti.

Ni na meni,
da sodim svetu o neizkoreninjenem grehu,
iščem le svetlobu na koncu tunela,

kajti kamen bom težko v cvet spremenila.

Životarim, pišem stihe in ljubim,
ničesar ne bom ponesla s sabo v neosvetljeno "votlino",

ne sinje nebo, ne zgodbo brez konca.

spominčica