Povej mi, Neznano, kje meje imaš
in kdo te do kraja zaseda;
pokaži mi smisel, zlogovje, če znaš.
Razloži, kaj hoče beseda.

Popusti, brezkončnost zaskočenih dni,
zakaj se v brezimnost sesedaš?
Si res to, kar kažeš? Morda se le zdi,
da vame se, besna, zajedaš.

Preseli se, pesem in vame poglej,
prenehaj vedriti pod dnevom.
Zvečer te zadiham, takrat mi povej,
da nisi odmrla z odmevom.

Lidija Brezavšček - kočijaž