Sprehajam se
skozi rove
moje domišljije,
mojega življenja,
pojmovanja sveta,
kateremu pripadam.

Ponekod vidim odkruščke,
kako se prazni stena,
ko mrtvi odpadajo po tleh.

Ponekod še zeva svetloba,
da kadar si zaželim pogledam ven.

Ponekod hodim vedno sama,
s svojimi mislimi razbijam grobno tišino.

IŽ-lev