Počasneje, tišje
Hodi počasi-
počasneje.
Smejiš se: norček, samo drevo si.
A vendar, moja razklenjena skorja,
je tvoja obrnjena koža.
S pramočjo zelenečega bršljana.
Svedraš se skozme,
ko brazgotiniš moje besede.
Le hodi, počasneje.
Vame vedno znova
zasajaš svoje vezi, v katerih se na novo rojevam.
Čez vse te brazde spomina.
Zato golčim vate,
s polglasom podivjale trate.
Hodi vendar počasneje-
tišje.
albin


Napisal/a: albin
Pesmi
- 04. 05. 2011 ob 10:06
- Prebrano 1776 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 756
- Število ocen: 19
