Rada bi čutila …
Nekaj … Karkoli!
Ko bi mi le za kratek trenutek nekaj požgečkalo zaspano srce,
da bi zaigralo drugačno pesem …
Ko bi me vsaj za sekundo objel tisti občutek pričakovanja neznanega,
ko ti telo strese elektrika in ki ga skoraj ne pomnim več.
Ko bi me vsaj še kdo znal obsesti, mi ukrasti misli,
pa četudi se na koncu izkaže, da ni vreden niti ene moje solze, poljuba.
Mislim le še nase, premišljujem o tem,
kako ničesar od tega ne najdem.
Kako sem obsojena na samoto,
na osamljene noči, ko premišljujem,
kako mu je uspelo
spremeniti moje srce v skalo otopelo.

Nina Petrovec