ubijam trenutke
ko skozi reže časa
uhajajo stare besede
že stokrat slišane
in napisane
z modrimi vijugami
okoli glave rojijo
kot nadležni mrčes
maham z muholovcem
a zadenem samo
prebičane hrbte
knjig na policah
delovne zmage polzijo
ob belih nitih
in izginjajo
po kolovoznicah
gub na obrazu
spominčice na vrtu
so vsako leto gostejše
zelo so mi ljube
dokler ne odcvetijo
jih ne bom prekopala
da bi posadila solato
godba na pihala
igra žalostinko
rdečemu prvemu maju