rekel si, da nebo le redko zakoplje sonce v tvojo ramo in ihti
in všeč mi je, ko z trdim glasom zakolneš
in se potem smejim
sedim na travi za gledališčem poleg otroškega igrišča
ko vase presajam tvoje besede in note
govoriva in čas rojeva dragulje
vedó, da sem sedaj v Ljubljani
in v knjižnici pod krošnjami jo resnično otipam, odprto v obzorje intime
z mehkimi kremastimi odtenki, ki se valijo z Ljubljanskega gradu proti Rotovžu
se napaja tudi Cankarjevo nabrežje
tam opazujem gospodične z novimi ogrlicami in prstani
ki se odzibajo na okusne večerje
zazibam se nazaj, z vrelcem zapeljivosti
in začutim se kot Ljubljanica, ko me prevzame val med stegni
da si za pesniški sprehod s teboj nadenem svileno bluzo in satenaste hlače
in hkrati se sprašujem, kako naj ubesedim odpadke, ki si jih naslikal
da bodo dovolj prikriti
ne vem še, težko bo
rada bi združila očarljivo in tragično s solzo in krvjo, ki dolbe lica
pripoveduješ mi, Ljubljana
o vsem
Bloody Mary z brazgotino na licu opijanja srečanja
in vem, da ti je všeč oralni seks
ker ljubiš tišino

sheeba