Jutro v mestu
jutro
tako prosojno
da lahko vidim
noč v njem
sprehajam se po ulicah
tlakovanih z golobi
hiše so danes
brez oken in streh
gole kot nasmeh
kamnitih zidov
veter vlamlja
v katedrale mojih misli
besede so zatemnjene
zrak je oster
kot zdrobljen odmev
mojih korakov
ni ljudi
in ni obrazov
vsi obrazi
so v meni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 27. 04. 2011 ob 13:05
- Prebrano 2123 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1475
