posedava na tlakovanem dvorišču
z razgrajeno ograjo
kjer na južnem vogalu
sladkobno omedleva glicinija
kot v kaki mračni pesmi
otrok poganja skiro ob hiši

raztezam se ob tebi
kot prenapihnjeni balon

tam kjer je včasih stala lipa
zdaj cirkuški artist
prodaja žeblje

med nama se sprehajajo golobi
po najinih živcih žilah
po daljnovodih
po izsušenih strugah pozabljenih rek
po kitah usahlih mišic

poženem te
v vesolje
med ledene galaksije

sledim ti s korakom svetlobe

pod tvojo besedo se drobijo
dolge sence golobov

(v njihovih iztrebkih klije življenje)

v temnih vlažnih
duplinah gnezdijo

na prešitih vekah
tolažijo spregled

brezno