ko se v nočni goloti zbudim
začutim grad nad Ljubljano
z violino zagrinja zavese
in odejam med nitke vpleta orientalski tobak
v kuhinjah, ki so priraščene v mirovanje
se naužije brezmejnih ostankov dišav
lahkotno skoči na dimnik in nagovarja Venero
naj vrtovom mazili hrbet in vrat
v psalmu strasti se ozre tja
kjer tvoja teža pušča na rjuhah sladen sijaj
nagne se, opazuje, kako se minute vpijajo vate
spolzi s svetlobo v prekate
in obsedi
v tvojem srcu dočaka svit, oblečen v jutranjo svilo
skozi trepetanje kisika se dotakne tvojih vlaken
in v prekipevanju čutov kilometre stran spreminja mojo obliko
glavo stisnem med noge
roke se vsrkajo v trebuh
boki pozobajo pečke
koža zori
na tržnici pod gradom te čakam
za spomenikom Valentina
da me skriješ pod veke
in se v senci obrvi spustiva k Tromostovju
Ljubljanica odmakne trepalnice
in Makalonca v skodelici čaja živi

sheeba