Prosim ne...
Ne vstopaj več v moje sanje,
ker ne veš,
kako boli,
z jutrom sama se prebujam,
odprem oči,
a tebe ni,
prišel si potiho,
stisnil k sebi me
in objel,
ko začutila tvojo sem toploto,
kakor privid si izbledel.
ker ne veš,
kako boli,
z jutrom sama se prebujam,
odprem oči,
a tebe ni,
prišel si potiho,
stisnil k sebi me
in objel,
ko začutila tvojo sem toploto,
kakor privid si izbledel.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: karmen spegelj
- 26. 04. 2011 ob 12:30
- Prebrano 621 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140
- Število ocen: 5
