Kam skril si solze,
zakaj molčiš,
mar srce več ne čuti,
se nič več ne bojiš?

Roke so obstale ti,
stisnjene v pest,
oči so zaspale,
kje njih zdaj je lesk?

Mar duša je bolna,
mar več ne drhti,
še čas nazaj polna,
bila je strasti.....

Ti lahko pomagam,
mar bil bi greh,
če na usta ti bleda,
narišem nasmeh?

Za roko te primem,
srce z njo odprem,
nežno stisnem,
v svoj te objem...

V oči se zazrem ti,
nekoč tako plave,
naj zopet postanejo,
nežno sanjave.

karmen spegelj