Iznenada si zalučal
polne pesti črnih metuljev
v prepade mojega obraza,
da so zmračili
sinjino nad nama.
V spirali bolečine
sem v tvojih jeklenih zrcalih
zaznal le lastno senco,
ki se je preobražala
v neskončno ničlo.
Medtem si prignal
neukročeno čredo belih konjev,
ki so me v grotesknem plesu
poteptali do konca.
Marko Skok - Mezopotamsky