drvim
cesta je mokra
nevihta se je pravkar umaknila
zaostale kaplje se tiščijo
po šipi navzgor
sonce na zahodu deluje
kot bi vzhajalo izza oblakov
prehitevam po desni
morda je danes tako prav

drvim
v mislih nazaj
dve leti
tri leta
pet let
ugibam
kateri bog je vrgel kocke
da so padle same enke
in sem
naivnež
zamenjal vrednost z mestom

gola rebra kamnoloma
so vsako leto
bolj gola
in danes
ko drvim
ko je tišina najljubša glasba
ko nimam za koga skrbeti
in nikogar ne skrbi zame
je edina enka
ki je še ostala
in čaka da se razblini v nič
MOJA VRNITEV
v nič

Milan Novak