Podala si čašo mi opoja
kateri ne vidim dna,
pijem iz nje
a odžejati se ne morem.
Niti ne želim.
Naj traja žeja
naj traja lakota po tebi.
Nikoli ne postaneš samoumevno.
Greh bi bil.
Doziraj me, če jaz prestopim mejo.
Ne daj mi,
da slabost nad bremenom vsakdanjih brig
prične nažirati edino,
kar odvzameva si lahko le sama.
Vodi me, po poteh grbin
da ne prično kapljice
teči v nič.

igor žuravlev