Besedno morje vre kot gosta juha,
začetni zlogi besno brbotajo,
vzneseni stavki dejstev ne zaznajo
in neka misel skoraj se razkuha.

Priteče mimo pevec brez kitare
(le kaj bi z njo, so strune razcvetene
na njo ne brenka pesmi več nobene),
iz lonca vzame tri skovanke stare:

Ga prva, rimana, v star verz priklene
in druga, tuja, ga lovi na laži.
Pri tretji več ne ve, kaj naj ukrene ...

Pa zlije vse nazaj in tam na plaži
ob morju kaosa povabi mene,
naj z njim molčim. Ker mir oba tolaži.

Lidija Brezavšček - kočijaž