PREBUDI SVOJE SRCE
Prebudi svoje srce!
Naj zakriči otrok,
speč na blazini tvoje preteklosti,
da srce ne bo več le mišična gmota,
medlo utripajoča v utrujenih prsih,
izžetih od neizživetega...
Odpri okna duše!
Naj topel piš pomladnega vetra
prevetri zatohle sobane
in razpiha z njih temne sence noči,
da bo v njej lahko zadehtel
opojen vonj cvetličnega vrta.
Ne čakaj!
Ne beži! Ne beži več,
ker ubežati sam sebi ne moreš!
Odpri tisto skrinjo strahov,
jeze, žalosti in bolečine,
ki si jo, nebogljen otrok
zakopal v globine neizrečenega!
Poglej jim naravnost v oči,
pozabljenim, tiho grozečim demonom!
Naj se izlijejo v večnost...
Odprla se bodo okna tvoje duše
in v dlaneh boš začutil svoje svobodno srce.
Naj zakriči otrok,
speč na blazini tvoje preteklosti,
da srce ne bo več le mišična gmota,
medlo utripajoča v utrujenih prsih,
izžetih od neizživetega...
Odpri okna duše!
Naj topel piš pomladnega vetra
prevetri zatohle sobane
in razpiha z njih temne sence noči,
da bo v njej lahko zadehtel
opojen vonj cvetličnega vrta.
Ne čakaj!
Ne beži! Ne beži več,
ker ubežati sam sebi ne moreš!
Odpri tisto skrinjo strahov,
jeze, žalosti in bolečine,
ki si jo, nebogljen otrok
zakopal v globine neizrečenega!
Poglej jim naravnost v oči,
pozabljenim, tiho grozečim demonom!
Naj se izlijejo v večnost...
Odprla se bodo okna tvoje duše
in v dlaneh boš začutil svoje svobodno srce.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojca Žugman
- 20. 04. 2011 ob 17:24
- Prebrano 645 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 85
- Število ocen: 4
