Najini srci sta se dotaknili,
ravno ob pravem času
sva prišla na grajsko obzidje,
da so lahko sončni žarki
naslikali ples angelov,
podaril sem ti enega,
kristaliziranega
iz matrice svoje
duše.
Vse je tako kot sem sanjaril
in še mnogo lepše ...
saj si čutila enako,
sebe si doživela kot
božansko posodo
iz katere vre nektar samo
zame …
trenutki strasti,
ko sva se ljubila
so mi dali piti večnost,
blaženost na tvojem obrazu,
ki sem ga prekril s cvetjem poljubov,
me je potopila na dno oceana,
k izvoru,
k srcu.
V meni se je včeraj stari svet podrl,
za trenutek sem zaživel v nebesih s teboj,
danes je nov dan
in bom moral sestaviti novo Zemljo,
brez tebe.