Skozi sredino teme se prebijam
bledolične silhuete prehitevam
pred tišino si mašim ušesa,
da me ne ujame strah noči.
Skozi temne misli uhajam proti začetku
kjer svetloba nežno zbuja zaspane sle,
koder pesem pošilja mi nov pozdrav,
čeprav daleč je do nje, predaleč v temi.