Dva delfina se lovita,
prav do dna se dol` spustita.
Morska zvezda ju pozdravi,
živijo, ji eden pravi.

Drugi z repom ji pomaha,
na površje se odrine,
kot bi trenil on izgine.

Slednji mu sledi počasi,
se gladini približuje,
mehurčke v vodi opazuje.

In zagleda ga junaka,
že ga na površju čaka.
Hitro iz vode ven poskoči,
s slapom kapljic ga zalije,
ti loviš, za njim zavpije.

Antonija