Sviloprejka
polži prežijo v podkožju
in v dimlje gospoda
šine pomladni večer.
sluz se pretaka (kot voda)
v svilnato kroglast nemir.
in kri ni nikoli zastonj.
odkod ta svoboda,
odkod je ta vonj?
kdo kruli kot prase
izza oskrunjenih slik?
v očeh je večerna svetloba
le sveženj izpranih oblik.
v prazno se slinijo bube,
in nitke (kot puhasta zloba)
preprečijo slinast dotik.
brez krvavenja, brez duše,
brez temnih, amebastih pik.
in v dimlje gospoda
šine pomladni večer.
sluz se pretaka (kot voda)
v svilnato kroglast nemir.
in kri ni nikoli zastonj.
odkod ta svoboda,
odkod je ta vonj?
kdo kruli kot prase
izza oskrunjenih slik?
v očeh je večerna svetloba
le sveženj izpranih oblik.
v prazno se slinijo bube,
in nitke (kot puhasta zloba)
preprečijo slinast dotik.
brez krvavenja, brez duše,
brez temnih, amebastih pik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 16. 04. 2011 ob 15:16
- Prebrano 940 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 150
- Število ocen: 4
