za Legya (re: utesnjena v sonetu)
Izbrana pot, ki črpa moč iz tebe,
je zdaj postala mrzla, ostra črta,
nazaj ne moreš, vrata so zaprta.
Postana vest nemi in zdaj te zebe.
Je blazna misel, da lahko ustaviš
zloveščo silo, ki ti hrbet gloda,
neveščo voljo, ki jo žre zabloda ...
Porazna slutnja - vse je nič, si praviš.
Ko pa se enkrat noč v spomin preseli
in cesta tvoja, z grudami nastlana,
se vsa pretvori v kratek dan, tuj, beli,
že gresta ti in Ona, neizbrana,
oba zavita v star prt obledeli.
Ker vesta - tista smer je nedognana.