SRBEČICA (sonet)
Sprehajava se skozi polje maka
med stebelci strupenega plevela,
na njem brezskrbno zbira med čebela,
ne slutiva, kaj naju onstran čaka.
Nogé utrujene so, ko drobijo
zemljó na poti, cilju odtujeni;
koraki v ritmu niso usklajeni,
besede plehke v vetru obvisijo.
Strelivo, ki v nestrpnosti ga proži
neznosna na jeziku srbečica,
se v jedkost spremeni na tvoji koži;
pogled, nekdáj ljubeč, je zdaj puščíca.
Že mrhovinar na obzorju kroži,
zastruplja naju, kar v zavest pronica.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 15. 04. 2011 ob 14:26
- Prebrano 1504 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 841
- Število ocen: 29
