Najina topla sveča še gori,
dogoreva brez končnega dogoretja,
plapola v odslikavah svojih oblik
med stenami, ki rišejo premike ognja,
na mizo kjer steklo preslikuje živost obstoja,
najina sveča nikakor ne neha goreti,
kakor srce ne preneha imeti rado ljubljenja,
kakor zrak ki svež prodira v celice pljučnih mehurčkov,
najin ogenj ne bo nikdar izgorel,
midva praznujeva večnost srca.

IŽ-lev