Utesnjen v sonetu
Pletena noč, obrobljena s samoto.
Pogrnjen prt. Gori na mizi sveča.
Zbledena senca v tihožitju speča.
Odgrnjen molk zavija se v goloto.
Nemir besedam srka vso toploto.
Ihtenje jim razgáli hladna pleča.
Prezir ji ne pusti, da pesem tleča
drhtenje spremeni v ognjeno gmoto.
Visim brezbrižno na vešalih dneva,
bingljam nalahno v sapici trenutka.
Živim neslišno, krik pa v meni zeva.
Cingljam v tej mrtvi pesmi brez osnutka.
Bledim v teh tankih verzih brez odmeva.
Strgljam črnino s hladnega občutka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 14. 04. 2011 ob 21:39
- Prebrano 1903 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1350
- Število ocen: 37
