v šepetalcih
pogreznjena na dno
izgubljeno nedognane tvari
leži zarobljena pripoved
milijone let potrkava
po notranjem obodu jalovinaste strehe
s končnostjo omejenih teles
včasih se dvigne po požiralnikih navzgor
čisto do zadrgnjenih grl
kjer zamrzne
ali pa po sapnicah z rahlim piskom
nakazuje akorde že slišanih žalostink
izkrivljene
in
brez odmevov
šepetalci pa vedo
zato so tiho
in ko šepetajo
šepetajo popolnoma drugo pesem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!